My bad, nisem dobro orisal na kaj sem odreagiral pri Trivinhu.
Ne na Miunta, to mene tud boli, in mi je res žal da se je zgodilo, kot se je. Želim si, da bi ostal, hkrati pa se ne morem postavit v situacijo, da iščem krivca za to, ker enostavno nimam dovolj informacij o tem, kaj je bilo na mizi, kdo se je ali ni dovolj potrudil, kaj je ali ni bilo ponujeno, sploh pa zakaj nekaj je ali ni bilo ponujeno.
Ne vem, mi je pa žal.
Odregiral sem na konstantno pizdakanje nad upravo, in kako da ne vejo kaj delajo, so nesposobni in včasih sploh nič ne delajo, in itak nimajo pojma o biznisu, o fuzbalu pa še manj.
Fora je, da smo isto brali konstantno zadnjih 10 let, tudi pod Romanom, ki je zdaj itak prikazan kot bog, ker TILE zdaj pa RES nimajo pojma ... Vmes pa lepo dokaj redno osvajamo lovorike. Pol smo sicer dva tedna veseli, ampak kmalu spet nekaj ne sede, in spet vsi nimajo pojma. Tak no, snowflake vibe mi je to.
Otročje se mi zdi gledat na fuzbal kot na neko pravljico, ali pa film, kjer se vse dogaja iz perspektive glavnega junaka. V našem primeru je to Chelsea, ker kot navijači zadevo vidimo iz te perspektive, in se eni obnašate, kot da so ostali klubi neki stranski akterji, ki obstajajo samo za to, da lahko Chelsea izjava svoje plane. Jok, vsi tekmujejo za iste lovorike za iste igralce, za isto medijsko pogačo, za isti denar. Ja, za denar.
Kar me pripelje do zadnjega pointa - super lahko je rečt da "jaz bi pa za vedno ostal v Chelsea, in noben kamelarski denar me ne bi prepričal, bla bla bla". Come on, lahko je bit pameten, ko to biti približno ni realna opcija. Če ti pa pade taka ponudba res, ampak čisto zares, ne samo da si predstavljaš malo, na mizo, pa pač razmisliš. Tu ne govorimo o lešnikih, ampak o generacijskem bogastvu, ki spremeni življenje vsem okoli tebe.
In zdaj delat dramo zarad tega, kako fuzbal umira in ni več to to, se mi zdi res neracionalno.
Kljub vsemu vsi gledamo CL, pa EPL, pa svetovno prvenstvo ...
Če kdo hoče romantiko in pristni nogomet, ima v vsaki vasi lokalni klub, kjer mlade kategorije demonstrirajo točno to, kar kao pogrešamo. Pa noben ne gleda tega, ane? Zakaj? Zato ker "preplačane prodane pičke" naredijo boljši show, boljši produkt. In mi smo potrošniki, ki kupimo najboljši produkt na trgu.
In dokler je tako, nimamo nobene pravice moralizirat kaj je prav, kaj je narobe, kako bi klubi morali voditi svoj biznis in kako bi morali igralci upravljat svoje kariere.
Ne postavljam se v položaj, da sodim, ali je vse to zgoraj ok ali ni, ali je bilo pred 30 leti boljše, ali je zdaj ... Glede tega ima vsak svoj feeling in svoje odgovore.
Jaz samo izpostavljam, da je res neracionalno in otročje, da se nekateri toliko investirate v to, da zadeve jemljete osebno, in dovolite da vas spravijo iz tira.
Alejuja, fuzbal se gleda za sprostitev. Če pa ti zarad kateregkoli razloga ne nudi sprostitve, pol pa ne moreš krivit fuzbala, ampak poišči nekaj drugega, kar ti bi dalo pozitivno energijo.
Jaz priznam da fuzbala ne gledam vsak vikend, ker zarad družine nočem namenit dve uri časa čez vikend, večinoma mi je dovolj da spremljam rezultate, in generalno dogajanje v svetu fuzbala, ekonomske, business in politične dinamike (poklicna deformacija), in to mi je entetainment.
Ko pa gledam tekme (kar spet ni tako zelo redko, da ne bo pomote), pa je to entertainment in vidim samo fuzbal. Ne vidim €$£, ne zavidam jim bogastva, ne razmisljam kako so se pogajali in kdo je zajebal ... gledam za zabavo. Nobenega razloga ne vidim, da bi me to, kar vidim na ekranu frustriralo iz "filozofskega" vidika. Dovolj mi je športni vidik, da padem not in grizem nohte, in sem tečen 10 minut, ker spet ni sedla žoga, in je Werner spet zapravil zicer, po katerem bi se mu lahko mogoče odprlo, pa se mu spet ne bo ...
No, to je to
